Mešani pevski zbor
Zgodovina mešanega pevskega zbora F.B. Sedej sega v leta pred prvo svetovno vojno, saj so cerkveni pevci z domačega kora bogatili mašno daritev že v tistih letih. Zborovodje so bili takrat običajno sami organisti; tako je v letih med prvo svetovno vojno funkcijo opravljala učiteljica in skladateljica Breda Šček, sestra znanega primorskega duhovnika, politika in poslanca v rimskem parlamentu ter vsestranskega kulturnega delavca Virgila Ščeka; sledili so ji učitelj Ivan Stepančič, Lojze Rožič, France Gravnar in Lojze Levpušček. Kasneje je na koru števerjenske cerkve orglal Lojze Koren, za njim pa še učiteljica Marija Ada Černic roj. Gabrovec. Zbor je nepretrgoma deloval, saj je bilo za zborovsko spremljavo bogoslužja vedno dovolj pevcev, organisti oz. zborovodje pa so za vaje žrtvovali svoj prosti čas v glavnem v večernih urah. Petje s števerjanskega kora je vztrajalo tudi v temačnih letih fašističnega zatiranja, ko je bila slovenska pesem prisotna samo v cerkvi.
V prvi polovici prejšnjega stoletja si cerkveni zbor ni zastavljal posebnih ciljev, saj je v glavnem pel le pri bogoslužju ob nedeljah in praznikih, za večje ali posebne cerkvene praznike pa je naštudiral tudi več latinskih maš.
V vseh omenjenih letih je cerkvenemu pevskemu zboru posvečal posebno pozornost domači župnik Ciril Sedej, nečak goriškega nadškofa in prvi župnik v samostojni števerjanski župniji. Msgr. Ciril Sedej si je tudi prizadeval, da bi se v vasi izučili orglanja, šolanje je gmotno tudi sam podpiral.
Prelomnico v delovanju domačega pevskega zbora predstavlja leto 1949, ko je iz Medane dospel v vas mladi pevovodja in organist Herman Srebrnič. Njemu gre velika zasluga, da se je v zbor vključilo veliko število mladih članov. Srebrnič je stopil v stik z domala vsemi števerjanskimi družinami in vzpodbujal starše, naj pošiljajo svoje otroke k pevskim vajam. V tistih letih se je pevski zbor polagoma pomladil in številčno okrepil. Ob tem pa je bil novi pevovodja zaslužen tudi za to, da je zbor začel gojiti ob cerkvenem tudi narodno petje. Pevce je dobesedno navdušil, da so redno hodili k vajam, za kar je zbor kvalitetno napredoval. Leta 1952 je Srebrnič priredil med Borovci prvi samostojni koncert pevske skupine, kjer je pod njegovo taktirko nastopilo kar pet pevskih skupin, in sicer mešani pevski zbor, moški zbor, ženski zbor, mladinski zbor in otroški zbor. Pri tem delu mu je bila v pomoč tudi sestra Ida. V naslednjih letih je pevsko sezono skoraj vsako leto objel koncert domačih pevcev. Pevci so ob koncu sezone radi zahajali na romanje ali na kak drugi izlet. Po prvih poskusih v domačem kraju je zbor začel nastopati tudi v bližnji okolici, tako v zamejstvu, kot tudi v matični domovini in v sosednji Avstriji.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je zbor vodil bivši član Slovenskega okteta Tomaž Tozon. Njegov pevski in glasbeni talent ter dolgoletna izkušnja pevovodje številnih kvalitetnih zborov sta pripomogla, da se je zbor dvignil med najboljše na Primorskem. Kot odličen glasbeni pedagog je Tozon pritegnil k zboru tudi nekatere pevce iz bližnje okolice, tako da je takratni zbor štel več kot 50 članov. Največji dosežek je zbor pod taktirko Tomaža Tozona doživel leta 1990 na Bledu, kjer se je v župnijski cerkvi sv. Martina odvijala prva revija cerkvenih pevskih zborov v Sloveniji. Revije se je udeležil tudi števerjanski zbor in žirija mu je podelila prvo mesto in s tem nagrado, ki je predvidevala tridnevno bivanje v Rimu ter sprejem pri sv. Očetu papežu Janezu Pavlu II.
V devetdesetih letih je zbor vodil prof. Bogdan Kralj iz Trsta. Med mlade pevce je prinesel mladostno svežino in novo vokalno tehniko. S svojo potrpežljivostjo in vztrajnostjo, zlasti pa z njemu značilnim pedagoškim pristopom, je dvignil zbor do zavidljivih uspehov, kar potrjuje nastop na vsedržavnem tekmovanju v Vittoriu Venetu leta 1997, kjer je v kategoriji ljudskega petja zbor prejel prvo nagrado. Zbor je nastopil tudi na tekmovanju Naša pesem 1999 v Mariboru, kjer je prejel bronasto plaketo.
Od leta 2001 do leta 2005 je vodil zbor član Slovenskega okteta Vladimir Čadež, s sezono 2005-2006 pa Mirko Ferlan.
Letni program zbora je precej natrpan. Poleg vsakoletnih tradicionalnih nastopov pri cerkvenih praznikih, na revijah Cecilijanka in Primorska poje, ima zbor še številne druge nastope. Zbor sooblikuje skupne prireditve Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, saj je doslej doprinesel pomemben delež raznim kantatam (Jeftejeva prisega, Oljki), kakor tudi operetam (Planinska roža, Srce in denar, Pri belem konjičku, Kovačev študent). V zadnjih letih posveča zbor posebno pozornost slovenski zamejski ustvarjalnosti, tako ljudski kot umetni pesmi skladateljev Pavleta Merkuja, Ubalda Vrabca, Staneta Maliča, Brede Šček, Emila Komela, Stanka Jericija.
Mešani zbor F.B. Sedej je izraz istoimenskega katoliškega prosvetnega društva, kot tak torej združuje glasove društvenih članov in prijateljev, ki v tej sredi gojijo ljubezen do slovenske pesmi, ki jo čutijo trdno v sebi.
