iz Novega Glasa
23. march 2010
Izviren gledališki prikaz balade Povodni mož
Kulturni večer v poklon našemu velikemu pesniku Francetu Prešernu je zmeraj dobrodošel. Pa čeprav se pojavi sredi marca, ko sta že malce zbledela blišč in odmev osrednje Prešernove proslave in ko so se v naših društvih že zvrstile pr ireditve ob Dnevu slovenske kulture. Zato so bile besede opravičila za časovni zamik Mateja Pintarja, predsednika Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek B. Sedej iz Števerjana, odveč; čeprav je zamisel za večer vzklila z zamudo, je bila njena izvirnost tako sveža in posrečena, da si zasluži le veliko pohvale. Kulturni draguljček v Sedejevem domu v Števerjanu, ki je požlahtnil petkov večer, 19. marca, je toliko bolj dragocen, ker so ga soustvarile mlade in rosno mlade poustvarjalne sile, ki so si seveda zaslužile iskreno in toplo ploskanje zbranih poslušalcev. Ti so bili res prijetno presenečeni nad kakovostjo gledališko-figurativnega prikaza Povodni mož, za katerega scenarij je mlada Jasmin Kovic, ki je že večkrat uspešno razkrila svoja nagnjenja do gledališke umetnosti, našla navdih pri imenitni Prešernovi baladi. Tem stihom je znal naš priljubljeni pesnik iz Vrbe dati tako spevnost, o kateri je Janez Povše, ki mu je bil poverjen nagovor, dejal, da je v njej čutiti ri tem valčka. Nasploh je bil Povšetov nagovor zelo lep in primeren uvod v poslušanje Prešernove balade in na ogled odrskega prikaza. Svoje izvajanje je prilagodil mladi, otroški publiki, ki je ob odraslih lepo zasedla Sedejevo dvorano. Bežno se je zaustavil ob pojmu kulture, ki pomeni tudi biti omikan, obziren do drugega, predvsem pa srčen, tak, kakršen je bil sam Prešeren. Pesnik je ustvaril kopico pesmi, je nadaljeval Povše, med temi seveda Zdravljico, ki je postala slovenska himna in opeva mir med narodi; tega smo vsi še kako potrebni! Sestavil pa je tudi radožive in vesele pesmi, kakršna je Povodni mož, ki jo je spisal v 30. letu svojega življenja in po 180 letih ostaja njen blesk tak, kakršen je bil ob nastanku. V njej sta protagonista v slovenski literaturi večkrat prisotno pravljično bitje povodni mož, ki ima svoj kristalni grad pod vodo in vanj z zvijačo zvablja ljudi, ker se pač v podzemnem domovanju dolgočasi, in prevzetna Urška, ki je ošabno odklanjala vse fante, dokler ni z agledala zalega mladeniča, povodnega moža, ki jo je odnesel v svoje kraljestvo. Verzi Prešernove balade Povodni mož, katere prizorišče je Stari trg v Ljubljan in nedeljska veselica na njem, so se s posnetka prodorno oglasili iz ust Aleksija Pregarca, igralca, pesnika in režiserja – kar nekajkrat je režiral tudi števerjansko dramsko družino -, medtem pa se je, zgledujoč se po gledališču figur oziroma senčnem gledališču, na zatemnjenem odru – z oranžno in modro barvo je bilo osvetljeno le domišljeno scensko ozadje -, seveda brez besed le z mimiko, kretnjami, gibom in plesnimi koraki učinkovito odvijala v pesmi opisana vsebina. Zelo povedno in živo so se zvrstili živahni prizori s trga, z veselice in najprej umirjenega, potem pa viharnega plesa povodnega moža in Urške, ki sta ob scensko, glasbeno in zvočno posrečeno prikazanem prihodu oblakov, grmenju, vršenju vetra, ki se je poigraval z drevesnimi listi, zaplesala med valove Ljubljanice (tudi valovanje in čolnar v čolnu z veslom sta b ila učinkovita!) in nihče ju ni videl več. Živahno in sproščeno vzdušje, nato stopnjevano napetost in strašljivo ozračje so ob lučnih, glasbenih in zvočnih efektih – glasbena in zvočna oprema je delo Jana Leopolija – ustvarili v popolnem sozvočju mladi in starejši člani števerjanske dramske družine ter dva osnovnošolca, Miha Kovic in Valentina Terpin (nastopajočih je bilo trinajst), ki so ob domiselni režijski zamisli Jasmin Kovic ponudili lep, približno desetminutni odrski užitek. Tega so bili deležni tudi gledalci, ki so se udeležili dveh jutranjih ponovitev v nedeljo, 21. t. m. Izmed nastopajočih naj omenimo vsaj Nikolaja Pintarja in Stefanio Beretta, ki sta poosebila protagonista. Kostume je izbrala Snežica Černic, sugestivno sceno je izdelal Franko Kovic, za koreografijo je poskrbela Monika Zajšek, tehnično ekipo so sestavljali Niko Di Battista, Janez Terpin in Mihael Corsi.
Kot je napovedal predsednik Matej Pintar, bodo na temo te Prešernove balade otroci sodelovali na risar skem natečaju. Tri najlepše risbice bodo objavili v Števerjanskem vestniku, prvouvrščena pa bo prejela tudi nagrado.
Morda bodo na natečaju sodelovali tudi otroci, člani otroškega zbora F. B. Sedej, ki so pod taktirko Martine Hlede in ob klavirski spremljavi Martine Valentinčič kot lahkokrili ptički s petimi hudomušnimi pesmicami iz slovenske ljudske in umetne zakladnice prisrčno naznanili skorajšnji prihod pomladi in ogreli srca poslušalcev.
Iva Koršič
