Poletje 2003
Omenjeno je bilo, da se s turnirjem “Med Zaselki”, mladinski krožek odpravi na počitnice. Tako pa ni bilo, saj se je namesto na počitnice odpravil na Triglav. Pravi se namreč, da nisi pravi Slovenec, če ne greš vsaj enkrat v življenju na najvišjo točko Slovenije. Tako je predsednik mladinskega krožka organiziral »pomemben« pohod. Zbrali smo se na postaji avtobusov v Novi Gorici, v torek 4. avgusta in štartali proti dolini Trente, kamor smo dospeli približno ob 8.40. Po majhni okrepčitvi smo se začeli povspenjati. Nekaterim je bilo to lahko, drugi pa so se morali kar potruditi, da so lahko prišli do triglavske koče »Dolič«. Tja smo prispeli okrog 13.30. Šele po kosilu, ko smo pridobili malo moči, smo se povspneli do vrha. Pot je bila še precej utrudljiva, a ko prispeš do vrha si res zadovoljen. Tam so »veterani« krstili tiste, ki so bili prvič na Triglavu. Noč smo prespali v koči pri Doliču. Nekateri so neutrudlijvo ustrajali do pozne ure, drugi pa so se kar spravili spat.
Naslednje jutro smo se postavili na pot šele okrog desetih, kar se nam je kasneje tudi obrestovalo, saj smo zamudili vlak in to, tudi če smo neutrudno hiteli proti izviru Save. Smole pa ni bilo konec, kajti začelo je deževati in iskati smo si morali prenočišče. Na srečo pa je Alessio telefoniral na župnijo v Bohinjsko Bistrico. Prijazno so nas prišli iskat okrog 21. v Bohinj, dali so nam ležišča in nam ponudili nekaj hrane, saj naših zalog je bilo konec, ker namen je bil ostati z doma samo dva dni.
Naslednje jutro so se ukrcali na vlak že ob šestih in tako prispeli domov, utrujeni a zadovolni, da smo postali Pravi Slovenci.
